1. dan |
2. dan |
3. dan |
4. dan |
5. dan |
6. dan |
7. dan |
Ogled Allianz Arene
Prvi dan enotedenske ekskurzije smo začeli z ogledom Allianz Arene v Münchnu. Od Ljubljane do Münchna nas je zjutraj (natančneje ob 7.00) ločevalo le 324 km.
Ko smo se pripeljali pred Allianz Areno smo najprej osupnili nad njeno lepo zunanjo podobo. Njena fasada je zgrajena iz 2760 zračnih blazin, ki imajo obliko diamanta. Blazine so sestavljene iz folije ETFE, debeline 0,2 mm. Te blazne so napihnjene pod tlakom 0.035 bar, maksimalen dovoljen pritisk pa je 0.08 bar. Njihova propustnost svetlobe je 95%.
Vsako blazino lahko osvetlijo z belo, modro ali rdečo barvo. Osvetljene je kar 25.500 m² od 28.500 m² celotne površine fasade. To dosežejo s pomočjo reflektorjev nameščenih na notranjosti fasade. Namen svetlobnih efektov, poleg estetike, je barvna shema domačih nogometnih ekip in nogometne reprezentance.
Allianz Areno je zasnovalo Švicarsko arhitekturno podjetje. Je stadion dveh Münchenskih moštev FC Bayern in TSV 1860. Gradnja Allianz Arene se je začela 21. oktobra 2002 in trajala je slabe tri leta. Otvoritev je bila maja 2005. Celotna gradnja je stala približno 340 milijonov evrov.
Stadion ima 7 etaž, uporabna površina pa je 717.000 m2. Skupno ima pokritih 66.000 sedežev in 3901 stojišč. tribuna pa je razdeljena na tri dele:
- spodnji del ima 20.000 sedežev (naklon 24°)
- srednji del ima 24. 000 sedežev (naklon 30°)
- zgornji del ima 22. 000 sedežev (naklon 34°)
Kje bo kdo sedel pa je odvisno od debeline denarnice in statusa gledalca.
Notranjost je velika 6. 000 m2 kar pomeni 28 kioskov, 2 restavraciji za navijače, razne lokalne površine, 54 okencev za prodajo kart, razne športne trgovine, 4 kabine za trenerje in 2 kabini za sodnike, 190 monitorjev, prostor za otroke, prostori namenjeni medijem, pisarne, kongresne sobe,…
Samo igrišče je veliko 68 m x 105 m. Cela travnata površina pa meri 72 m x 111 m. Pod travo so ogrevalne cevi, ki omogočajo boljšo obstojnost trave.
Po ogledu Allianz Arene v Münchnu smo se odpravili proti mestu Ettlingen. Tam smo se, po dogli vožnji in odličnem ogledu arene, namestili v hotel Gasthof Sonne.
Ogled črpalne hidroelektrarne Vianden v Luksemburgu
Drugi dan ekskurzije smo se
namenili v majhno evropsko državo Luksemburg in sicer v srednjeveško mestece
Vianden. Vianden je ena od glavnih
turističnih središč v Luxemburgu z velikim številom turistov in lokalnih
obiskovalcev v vseh letnih časih. Slovi še posebej po nedavno obnovljenem gradu,
ki iz skal spektakularno gleda nad mesto.
Seveda pa je najprej sledil ogled
tamkajšnje črpalne hidroelektrarne.
Črpalna hidroelektrarna Vianden je ena od največjih tovrstnih objektov v Evropi. Zelo zanimiva je njena umestitev v naravo, saj je prisotnost energetskega objekta mogoče opaziti le po zunanjem stikališču in nekaj daljnovodih. Skupna inštalirana moč elektrarne je 1936 MW. Večino proizvedene električne energije izvažajo v Nemčijo.
Ko je poraba električne energije nizka (ponoči), s preseženo energijo črpajo vodo v zgornji rezervoar. V nasprotnem primeru (poraba električne energije naraste) pa sledi spuščanje vode.
Akumulacijsko jezero (ki je na hribu) je na sredini pregrajeno. Tako je mogoče iz enega bazena ustvariti dva ločena in neodvisna bazena. To prednost uporabljajo pri remontnih opravilih. Prvi štirje agregati se napajajo iz enega dela, ostali pa iz drugega dela jezera. Za gradnjo 4,6 km dolgega jezu so dobili material z izkopavanjem dna jezera s čimer so jezero tudi poglobili. Povprečna globina jezera je 14 m z najglobljim delom 35m. Prostornina celotnega bazena znaša 7,2 milijona kubičnih metrov. Za povezavo zgornjega in spodnjega bazena sta namenjeni dve cevi premera 6,5 m, ena meri 654 m dolžine, druga pa kar 856 m dolžine.
TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE VIANDEN:
Tip turbin: Francisove
Število agregatov: 9 enakih in 1 naknadno instaliran (skupaj 10)
Instalirana moč elektrarne: 1936 MW
Maksimalni padec: 291,3 m
Minimalni padec: 266,5 m
Nazivni pretok v turbinskem obratovanju: 9 x 39,5 m³/s in 77 m3/s
= skupaj 432,5 m3/s
Nazivni pretok v črpalnem obratovanju: 9 x 21 m³/s in 74 m³/s =skupaj
263 m3/s
Moč v turbinskem obratovanju: 9 x 100 MW in 196 MW = skupaj 1096 MW
Moč v črpalnem obratovanju: 9 x 70 MW in 220 MW = skupaj 850 MW
Instalirana električna moč generatorjev in transformatorjev: 9 x 115.000
kVA in 230.000 kVA = skupaj 1.265.000 kVA
Letna proizvodnja energije (nazivne vrednosti): 1.350 mio kWh in 300 mio kWh = skupaj
1.650 mio kWh
Letna poraba energije za črpanje (nazivne vrednosti): 1.825 mio kWh in 405 mio
kWh = skupaj 2.230 mio kWh
Celoten izkoristek elektrarne: 74%
V času našega obiska pa smo opazili da SEO, upravljalec Viandenske črpalne hidroelektrarne, že gradi dodaten cevovod za enajsti agregat. Ta naj bi povečal inštalirano moč za 200 MW.
Napredovanje projekta gradnje enajstega agregata lahko spremljate na http://www.seo.lu/de/Hauptaktivitaeten/Projekt-Maschine-11
Po ogledu hidroelektrarne pa je
sledil še ogled gradu v Viandenu. Grad je srednjeveška utrdba v Ardenih. Zgrajen je bil med 11. in 14. stoletjem in
postal je sedež grofov Vianden. Kasneje se je razvil šele v 18. stoletju,
vendar se je kmalu z odhodom grofov Luksemburških na Nizozemsko situacija
poslabšala. Grad pa sta uničila še požar in potres. Končni udarec je prišel leta 1820, ko je
William I. (kraj Nizozemske) grad prodal lokalnemu trgovcu. Ta pa je brez slabe
vesti prodal vso njegovo vsebino in grad je bil prepuščen propadu. Bilo je več
poskusov obnove, ampak so bili ti ovirani zaradi težav z lastništvom. Šele leta
1977, ko je veliki
vojvoda Jean odstopil grad
državi, je bilo mogoče izvesti obsežno delo, od katerih je večina sedaj zaključenih.
Vianden se spominjamo tudi kot zadnje mesto v Luksemburgu, ki so ga želeli
osvoboditi Nemci v drugi svetovni vojni, februarja 1945. Američani so prav v Viandnu
zaključili osvoboditev Luxembourga. Spomenik zahodno od mesta, s pogledom na
grad, spominja na končno bitko.
Ogled RWE: Termoelektrarna v Niederaussen-u in dnevni kop premoga, Ogled parka vetrnih turbin Wetschau (NEA vetrnica) Aachen
Tretji dan smo
avtobus usmerili proti mestu Niederaußen, kjer
se nahaja termoelektrarna podjetja RWE, ki je največji nemški proizvajalec
električne energije in vodilni v izkoriščanju energetskih virov. V lasti imajo poleg vrste termoelektrarn
še nuklearne elektrarne, plinske elektrarne, hidroelektrarne sončne elektrarne,
vetrne elektrarne ter elektrarne na biomaso, največ električne energije pa
proizvedejo prav iz premoga.
Na lokaciji v Niederaußen-u se je proizvodnja električne energije
začela leta 1963 z dvema 150 MW enotama, med letoma 1965 in 1974 pa so
termoelektrarno razširili s štirimi 300 MW enotami ter dvema 600 MW enotama,
skupno torej kar 2700 MW električne moči, proti koncu 80-ih pa so poleg termoelektrarne
zgradili še proizvodnjo mavčnih plošč, ki jih uporabljamo v gradbeni
industriji, za proizvodnjo pa se uporablja žveplo, ki ga dobijo s čiščenjem
dimnih plinov. Leta 1994 so posodobili turbine in tako ob isti količini
porabljenega premoga zvišali inštalirano moč na 2840 MW. Od leta 1998 do 2002
pa so gradili še najmodernejšo enoto BoA (Braunkohlenkraftwerks mit optimierter Anlagentechnik), ki obratuje od leta 2003 dalje.
Inštalirana moč
enote BoA je 1012 MW, najpomembnejši pa je občutno izboljšan izkoristek, ki
znaša 43,2% (za 150 MW enoti ta znaša 31%, za 600 MW enoti pa 35,5%), s čimer
RWE skrbi za okolje in v primerjavi s starejšimi enotami zmanjša izpust CO2
za približno 3 milijone ton na leto, emisije SO2 in NOX pa so manjše za okoli
30%. Za čiščenje dimnih plinov uporabljajo elektrostatične filtre, ki izločijo 99% prašnih delcev. Nazivni podatki generatorja so: SN
= 1223 MW, UN = 27 kV, IN = 26,15 kA, cosφ = 0,8. Ob
našem obisku enota BoA na žalost ni delovala, zato
pa smo si lahko ogledali mline, s katerimi zdrobijo lignit na zrna, s premerom
manjšim od enega milimetra, in jih vpihujejo v kotel. Po kotlu
je speljanih 2400 km cevi.
Pritisk pare je 270 barov, temperatura pa 590°C. Zaradi prevelike oddaljenosti od reke pa
jo morajo hladiti v hladilnih stolpih.
Zaradi visoke vsebnosti
vlage v lignitu, ta lahko znaša tudi
do 60%, so poleg enote BoA postavili tudi
sušilnico lignita, kjer le tega predhodno
sušijo, za kar uporabljajo odpadno toploto. V uri lahko osuši
210 ton premoga, pri tem pa
izhlapi 100 ton vode in je
s tem največja sušilnica lignita na svetu.
Prav tako pa RWE izkoristi tudi CO2, ki
nastaja pri zgorevanju fosilnih goriv, saj ga uporabljajo za gojenje alg,
katere ga porabijo v procesu fotosinteze. Alge nato pošljejo na analizo, kjer ugotavljajo ali bi bile bolj primerne
za gorivo, gradbeni material ali vir energije v obliki biomase. Z dvigalom so nas popeljali na višino
163 metrov, od koder smo se po stopnicah
povzpeli še nadaljnih 5 metrov na streho elektrarne,
od koder smo si celotno infrastrukturo
termoelektrarne ogledali še s ptičje perspektive.
Po končanem ogledu termoelektrarne smo se zapeljali še do razgledne točke dnevnega kopa Hambach. Po profesorjevih besedah smo imeli najlepši
razgled do sedaj, pogled pa je segel čez celoten dnevni
kop in še dlje. Na žalost pa je bilo
to največ kar smo lahko videli,
saj si zaradi
velikega povpraševanja nismo mogli ogledati
tako termoelektrarne kot tudi rudnika.
Da se dokopljejo
do lignita morajo najprej odstraniti pesek, glino in gramoz. Za to uporabljajo
ogromne bagre na gosenicah, največji
med njimi naj bi bil visok nekaj
manj kot 100 metrov, dolg 240 metrov, njegova teža pa naj bi znašala kar 13500 ton, poganja pa ga električni
motor z 21700 konjskimi močmi.
Izkoplje lahko 240000 kubičnih metrov lignita na
dan, ki se nato po tekočem
traku transportira do posebej za prevoz
premoga namenjene železnice in nato do termoelektrarn. Zaradi odkopavanja prsti na jugu,
od koder to transportirajo na severno stran,
kjer se odprti kop zopet zasuva, se torej le ta širi proti jugu, kjer
je zato že v načrtu prestavitev avtoceste. Tretji dan je bil res pester s stališča ogledov. Tako smo si
še isti dan
ogledali tudi park vetrnih turbin in se na eno izmed turbin tudi
povzpeli.
EuroWindPark se nahaja v kraju Vetschau ob mestu Aachen v bližini nemško - nizozemske meje. Park se razprostira na površini
Vetrnico NEA, ki je ena redkih na
svetu na katero se lahko povzpnejo tudi obiskovalci in iz razgledne ploščadi na višini
Veternico NEA je predstavil dr.
Horst Kluttig, ki je idejni vodja parka vetrnih elektrarn in je zaposlen v zasebnem podjetju Energie 2030. Dr. Kluttig, ki
je tudi solastnik vetrnega parka, nam je povedal veliko zanimivega o gradnji vetrnic, problematiki pri začetku gradnje
in o tehničnih karakteristikah
vetrnice NEA. Po kratki seznanitvi z varnostnimi ukrepi nas je povabil
na razgledno
ploščad – na vrh vetrnice Windfang.
Med vzpenjanjem in vmesnimi
postanki je razložil zanimivosti o meritvah in opazovanjih vetra na območju
(npr. kako so pred gradnjo vetrnih
elektrarn opazovali ptice, proučevali sence, ki jih
povzročajo visoki objekti idr.). Presenečeni smo bili nad podatkom,
da je temelj za vetrnico visoko
V vrhu vetrnice se nahaja strojnica, v kateri je sinhronski generator moči 1,5 MW, motorji za
obračanje rotorja v smeri pihanja vetra,
ter nadzorna plošča. Pri hitrosti
vetra 2,5- 3 m/s se začne
rotor vrteti, optimalna moč je dosežena pri hitrost vetra
približno 12 m/s, pri nazivni obremenitvi teče tok
V času
našega obiska je pihal rahel veter
in je vetrnica delovala. Prikazovalnik na energetski postaji ob vetrnici
je kazal hitrost vetra okoli 5 m/s. Energija, ki jo
je vetrnica v 13 letih obratovanja proizvedla, je znašala cca. 34 GWh, kar znese
2,6 GWh/leto.
Ogled Philips Lighting Studia
4. dan je po dobrem počitku v Aachenu sledila
pot v Nizozemsko, kjer smo si v mestu Eindhoven ogledali Philips Lighting
Studio. Tam se zavedajo, da se človeško življenje vrti okoli svetlobe. Le ta
vpliva na naše razpoloženje, izboljšuje naše splošno počutje in nam omogoča, da
naredimo več. Philips se osredotoča na inovativne načine osvetlitve, kateri bi
izboljšali bivanje človeka, pa ni pomembno ali je to doma ali v službi. Tako so
nas povabili v sobo s svetlobnimi efekti, kjer so nam predstavili nekaj osnov o
svetlobi in njenem vplivu. Sledilo je predavanje o tem kako raznovrstna je
lahko osvetlitev in kako lahko vpliva na človekovo razpoloženje. Nato so nam
vse skupaj demonstrirali v svojih tematsko obarvanih sobah. Pogledali smo si
vpliv svetlobe v primeru hotelske sprejemnice in hotelske sobe, živilske
trgovine in trgovine z oblačili. Pričeli smo se zavedati dejastva, da
osvetlitev najbolj vpliva na naš pogled in mnenje o določenem predmetu. Zelo
dober je bil primer z zelenjavo, ki je pod določeno svetlobo izgledala zelo
sveža pod drugo pa temu ni bilo tako. To
pa je le en primer s katerim se srečujemo v našem vsakdanjiku. Svetloba oziroma
osvetlitev je torej vsekakor zelo pomemben faktor v našem življenju. Po ogledu
Philips Lighting Studia pa je sledila je vožnja proti Limburgu.
Ogled ABB Calor Emag
ABB skupina je eno izmed
vodilnih svetovnih inženirskih podjetij, ki se ukvarjajo z močnostno in
avtomatsko stikalno tehniko. ABB skupina je navzoča v več kot 100 državah po
svetu in zaposljuje okrog 120.000 ljudi. Njihov sedež najdemo v Zurichu, Švica.
Ogledali smo si tovarno v Hanau, kjer izdelujejo visokonapetostna plinsko
izolirana stikališča GIS (Gas isolated switchgear) in hidromehanske
operativne mehanizme.
Tovarna v Hanau je bila ustanovljena
leta 1921. Prvo plinsko izolirano stikalno polje so izdelali leta 1956 in je
bilo prvo stikalo na svetu, ki je za izolacijo vsebovalo plin. Kot izolacijski
plin so uporabili žveplov heksafluorid (SF6), ki se zaradi dobrih lastnosti,
predvsem dielektrične trdnosti, ki omogoča dimenzioniranje manjših naprav,
uporablja še danes. Prav tako pomembna lastnost SF6 je možnost gašenja obloka.
Tovarna se razprostira na
25.000 kvadratnih metrih, kjer na leto proizvedejo približno 420 sistemov GIS
in 4.200 stikalnih pogonov. Med najbolj zahtevne proizvedene in dobavljene
opreme spadajo kontejnerske postaje za Olimpijske igre Atene 2004 (3 mesečni
dostavni rok), postaje za cementno industrijo na Tajskem (zelo zahtevni
industrijski pogoji) in postaja za Palm Island v Dubaju, kjer temperature
dosegajo 55°C.
Sedaj izdelujejo GIS
sisteme četrte generacije, ki jih odlikujejo lastnosti kot so: kompaktnost,
modularnost, visoka zanesljivost, fleksibilna vgradnja brez degradacije okolja,
kratka doba dostave, odpornost na vplive iz okolja in zanemarljivi vzdrževalni
stroški. Leta 2008 so prvi začeli s proizvodnjo 1100 kV GIS sistemov. Tri take
sisteme s 600 km nadzemnih vodov so vgradili na Kitajskem. V letu 2010 so
odprli 1980 km, 6400MW, 800 kv UHVDC povezavo med Xiangjiaba – Shanghaiom.
Ob prihodu nam je izrekel
dobrodošlico dr. Ries, ki vodi oddelek z 6 zaposlenimi in se ukvarjajo z
razvojem. Pospremil nas je v sejno sobo, kjer je imel predstavitev podjetja
ABB. Sledila je predstavitev FEMM načrtovanja in analize, ki jo je imel dr.
Mann. Predstavil nam je tudi konkretni primer, to so bila tesnila pri dovodnih
kablih odklopnika, kjer smo opazovali simulacijo elektromagnetnih silnic in
njihov vpliv na tesnilo.
Po predavanjih in
presdstavitvah podjetja, je sledilo kosilo. Na kosilu smo imeli moč pokramljati
z dr. Riesom tudi neuradno, razložil nam je potek dela v ABB, strukturo
podjetja, njihov način dela in skrb za socialo. Glede na prve vtise se nam je
zdel ABB kot izredno dober zaposljevalec, kar se je kasneje z ogledom
proizvodnje tudi potrdilo.
Po kosilu smo se namenili
najprej v park, kjer imajo kronološki pregled razvoja odklopnikov. Tam so nam
pri vsakem odklopniku razložili njegovo delovanje in v kakšnih pogojih se ga
uporablja. Po kratkem pregledu zgodovine, smo vstopili v proizvodnjo. Tam smo
bili prav presenečeni, kako je urejeno, sistematično, usklajeno in vse na
svojem mestu, kar je tudi pravilno, saj si pri tako zahtevnih napravah ne smejo
privoščiti napak.
Vse kose, potrebne za
izdelavo sistemov GIS, v tovarni izdelujejo sami. Surovine za izdelavo jim
dobavitelji dostavijo na kraju samem. Vsako kovino preden gre v obdelavo
najprej preizkusijo. Ko sestavljajo posamezne dele ohišja, jim najprej
postružijo robove, da je spoj bolj tesen. Kot zanimivost lahko povem, da so
ukinili nekaj delovnih mest brusilcev, vendar se je izkazalo, da jih je ne
mogoče nadomestiti strojno, nakar so jih bili primorani zaposlili nazaj.
Ohišje postroja je
sestavljeno iz aluminija, kar omogoča doseg manjših izgub povzročenih zaradi
magnetnega polja. Kontakti so iz aluminija, ki ga kasneje prevlečejo s tanko
plastjo srebra. S tem zmanjšajo vpliv korozije in povečajo življenjsko dobo
naprave. Ohišje najprej pripeljejo v posebno komoro, kjer ga očistijo in nato
pobarvajo. Stranka lahko sama izbira želeno barvo. Ko je odklopnik sestavljen,
ga preizkusijo. Testiranje poteka s strani neodvisnega oddelka znotraj tovarne.
Z 72 urnim testom v
pogojih povišanega tlaka, najprej preizkusijo tesnjenje sistema. Z
visokonapetostnim preizkusom izolacijske opreme preizkušajo tudi električno
izolacijsko trdnost. Ko je integriteta, tesnjenje in mehanska ter električna
trdnost ohišja zagotovljena, nadaljujejo z vgradnjo napetostnih in tokovnih
merilnih transformatorjev ter potrebno regulacijsko elektroniko. Naprava
vsebuje tudi števec za beleženje števila vklopov in izklopov, ki omogoča lažje
določanje stanja in obrabljenosti kontaktnih površin, s katerimi je pogojena
življenjska doba sistema. Kontaktne površine so sestavljene iz zmesi volframa
ter bakra in zdržijo 10000 normalnih obratovalnih ciklov ter 10 kratkih stikov,
preden jih je potrebno menjati.
Po ogledu vseh oddelkov
in proizvodnih procesov je sledil ogled modelov v sprejemni stavbi, kjer je
bilo moč pokukati v notranjost s plinom izoliranega stikališča. Po koncu vseh
ogledov in predavanj pa je sledilo skupinsko slikanje, to pa je tudi ena redkih
slik z ogleda ABB-ja saj je slikanje sicer prepovedano.
Siemens PTI (Siemens power technologies international)
Šesti dan nas je pot vodila
v Erlangen, majhno mestece blizu Nürnberga, v podjetje Siemens. Začeli smo s
predstavitvijo podjetja. Siemens je razdeljen na več sektorjev in eden od njih
je sektor za energijo (Energy Sector), ki je razdeljen na 5 oddelkov: nafta in
plin, proizvodnja energije iz fosilnih goriv, obnovljivi viri energije, prenos
energije in distribucija energije. Področje, ki nam je bilo predstavljeno, se
imenuje PTI (Power Technologies International) in spada pod oddelek za distribucijo
energije. PTI nudi svetovanje, programske rešitve in usposabljanja na področju
z električno energijo. Njihovi uradi so razpršeni po vsem svetu, število
zaposlenih pa je približno 240.
Svetovanje (Network consulting)
V okviru svetovanja se
ukvarjajo z načrtovanjem omrežnih struktur; glede na tehnične in ekonomske
zahteve, analizami motenj v naročnikovih procesih, ki izvirajo iz sistema za
oskrbo z električno energijo. Analizirajo trg in razvijajo optimalne strategije
in ukrepe za trg z električno energijo. Področja na katerih so aktivni:
strateško načrtovanje omrežja, dinamika omrežja in generatorjev, načrtovanje in
koordinacija zaščite, močnostna elektronika, vključevanje vetrne energije v
omrežja, razpršena proizvodnja energije ...
Razvijanje programske opreme za načrtovanje in analizo omrežij
(Software Solutions)
Nam poznana sta programska
paketa PSS®SINCAL za načrtovanje industrijskega omrežja in PSS®NETOMAC za
raziskovanje dinamike in odziva sistema, saj smo se z njima srečali že na
fakulteti.
Usposabljanje (Siemens Power Academy TD)
Izvajajo kompletno
usposabljanje povezano z vsemi prenosnimi in distribucijskimi tehnologijami in
predavanja v njihovih centrih za usposabljanje.
Siemens (tovarna
transformatorjev) – Nürnberg
Popoldne smo prispeli v
tovarno energetskih transformatorjev Siemens v Nürnbergu. Pričakal nas je
inženir, ki nam je za uvod predstavil tovarno. Proizvodnja obsega izdelavo blok
transformatorjev, transformatorje za železniški promet, NN, SN in VN ter
transformatorje najvišjih napetosti, transformatorje za enosmerne HVDC prenosne
sisteme, posebne transformatorje za industrijo (naftne ploščadi, železarne,
itd.) in transport (ladje). Izdelujejo transformatorje z razponom moči od 100
MVA do 1000 MVA. Letno izdelajo od 75 do 100 transformatorjev oz. v skupni moči
okoli 28.000 MVA. Proizvodnja linija je razdeljena na dva dela, en del obsega
izdelavo transformatorjev do napetosti 220 kV in moči 200 MVA, druge del pa do
napetosti 1200 kV in moči 1000 MVA. V tovarni se nahaja tudi laboratorij za
visokonapetostne preskuse, opremljen z najmodernejšo opremo. Vsak izdelan
transformator je intenzivno preizkušen in nato dostavljen do naročnika.
Transformatorje dostavijo kamorkoli po svetu in sicer s pomočjo cestnega,
železniškega ali ladijskega prevoza. Poleg tega nudijo tudi vzdrževalna dela
transformatorjev. Zanimivo je, da so čakalne dobe za posamezne transformatorje
tudi do 10 let. Naročniki prihajajo iz vsega sveta, saj zanesljiva dobava
električne energije zahteva zadostne proizvodne kapacitete z visoko zmogljivimi
transformatorji.
Po kratki predstavitvi smo
se odpravili na ogled tovarne. Pred vstopom so nas opremili s čeladami, ter
poučili o osnovnih varnostnih pravilih. Tovarno smo si ogledali postopoma po
posameznih sklopih, tako da smo videli celoten proces izdelave transformatorja.
Večino dela opravljajo ročno, saj tako velikih delov ni možno obdelovati s
stroji, razen v oddelku kjer sestavljajo jedra. Izdelava se začne z navijanjem
navitja, ko je to končano, gre navitje za 2 do 3 dni v pečico, nato navitje
postavijo na jedro in jedro sestavijo skupaj. Jedro z navitjem gre potem
ponovno v pečico za 3 do 4 dni, kjer je temperatura 130°C. Nato jedro postavijo
v tank v katerega nalijejo olje in transformator dokončajo. Sledi preizkus transformatorja
v visokonapetostnem laboratoriju. Če transformator preizkus uspešno prestane je
pripravljen na transport do naročnika.
V letu 2009 je Siemens
zgradili največji svetovni HVDC (high-voltage
direct current) transformator s kapaciteto 800kV za naročnika iz
Kitajske. V primerjavi s prej uporabljenimi 500 kV, 800 kV predstavlja 60%
povečanje nazivne napetosti. Izgube v novem 800 kV sistemu so zelo nizke, kar
pomeni, da se moč v sistemu lahko poveča na 7000 MW in več. Pri tem lahko UHVDC
proizvede 33 milijonov ton emisij CO2 manj vsako leto. Z dolžino več
kot 2000 kilometrov in prenosom moči 6400 MW, je ta povezava trenutno najdaljša
in po moči največja HVDC povezava na svetu.
Letos je iz tovarne v
Nürnbergu odšlo 80 transformatorjev za železniški promet priključen na napetost
reda 25 kV, namenjeno za projekt »high-speed-project« na Kitajskem. Posebnost
le-teh je, da so posebej izdelani za temperaturo do -40 °C.
Ogled tovarne Audi (Ingolstadt) in jedrske elektrarne KKW Gundremmingen
Vsega lepega je enkrat konec in tako je prišel tudi zadnji dan naše
ekskurzije po Evropi. Pred hotelom v Ingolstadtu smo se zbrali malo pred deveto
zjutraj in se z avtobusom odpeljali do tovarne avtomobilov Audi, ki je bila le nekaj
minut oddaljena od našega prenočišča. V Audiju smo počakali na našo vodičko, ki
nam je zavrtela predstavitveni film, razdelila slušalke in ogled po tovarni se
je pričel.
Audi je ena izmed hčerinskih družb Volkswagen-a (VW). Volkswagen je eno izmed vodilnih proizvajalcev
avtomobilov
v svetu in ima poleg Audija in Lamborginija, katerega lastnik je
Audi, v lasti še Bentley, Bugatti, Lamborghini, SEAT in Škoda. Je pa
tudi proizvajalec tovornjakov Scania.
V Ingolstadtu se nahaja največji proizvodni obrat družbe AUDI AG in je tudi dom sedeža družbe. Tu so proizvedeni Audi A3, Audi A3 Sportback, Audi A4, Audi A4 Avant, Audi A5 in Audi Q5. Prav tako so tu dokončani tudi nekateri modeli v partnerstvu z Audi Hungaria, Audi TT Coupé in Audi TT Roadster. Samo v največjem proizvodnem obratu AUDI AG je letno proizvedenih več kot 500.000 vozil. Poleg obrata v Ingolstadtu se Audijeve linije nahajajo po celem svetu in sicer v Neckarsulmu(Nemčija), Győru (Madžarska), Bratislavi (Slovaška), Sao José dos Pinhais (Brazilija) in v Changchunu (Ljudska Republika Kitajska).
Tovarna v
Ingolstadtu je začela obratovati leta 1959
in se do danes razširila na površini približno dveh kvadratnih
kilometrov.
Shema
industrijskega obrata Audija v Ingolstadtu
Znak znamke Audi – štirje krogi – je
simbol enega najstarejših avtomobilskih proizvajalcev v Nemčiji. Simbolizira združitev
štirih, do leta 1932 neodvisnih proizvajalcev vozil: Audi, DKW, Horch in
Wanderer. Iz njih je nastala današnja družba AUDI AG. Ravno letos pa bo znamka
Audi slavila 100 - obletnico obstoja.
Audi v
preteklosti
Za Audi, ki
slovi kot ena izmed visoko tehnoloških družb tako v svetu avtomobilizma kot
tudi drugače, je učinkovitost njihovih produktov izrednega
pomena. Pri Audiju pravijo, da je unčinkovitost vsota velikega števila posameznih
ukrepov, ki se združujejo v glavni
rezultat - kombinacija
nizke porabe, udobje
in izjemen užitek
v vožnji. Da bi zmanjšali porabo goriva in emisij, so inženirji intenzivno prisotni na vseh vozilih Audi,
prav tako pri sestavnih deli in sistemih. To velja tako za
nadaljnji razvoj inovativne
tehnologije motorjev, kot za zelo učinkovit
razvoj pogonskih delov, inteligentne
lahke konstrukcije in racionalizirane aerodinamike. Učinkovitost Audijeve tehnologije
pa se kaže tudi v obliki mednarodnih
nagrad in priznanj.
Audi je sprejel
široko paleto izzivov
in bo skušal dokazati
učinkovitosti svoje tehnologije tudi
v prihodnosti.
Poleg industrijskega obrata se v
Ingolstadtu nahaja tudi Audi Forum. V Avdiju pravijo, da
je to njihov epicenter, ki je neposreden
izraz njihove filozofije
in učinkovit medij
za fascinacije sveta Audi. Audi Forum sestavlja salon in prodajalna vozil, Musseum
mobile - muzej avtomobilov znamke Audi in Lamborghini, vse
skupaj pa povezuje velik, arhitekturno dovršen trg, poimenovan Piazza. V Audi Forumu
je tudi polno kavarnic in restavracij, ki s svojih teras ponujajo pogled
na čisto nove modele Audijev. V kolikor se znajdete med dvestopetdesetimi
kupci, ki dnevno pridejo v Ingolstadt po svoje nove konjičke, vam v Audiju
nudijo celodneven program od ogleda tovarne, muzeja do pogostitve, nato pa se s
polnim rezervarjem goriva odpravite po svoji sanjski poti.
Audi Forum
Ingolstadt
Musseum mobile -
Audijev muzej
Audijev muzej združuje zgodovinske eksponate
s sodobnimi oblikami predstavitve zaradi česar je potovanje skozi preteklost prav
tako poučno in zanimiva izkušnja. Muzej se osredotoča
na tehnološki napredek,
ki je potekal v avtomobilski industriji v prejšnjem stoletju in obiskovalce popelje na ogled celotne zgodovine avtomobila,
ter tudi nazaj v
20. stoletje, ko je Audi pričel s korenitimi spremembami.
V kletnih prostorih te nenavadno
arhitekturno oblikovane stavbe, so bila tokrat razstavljena vozila znamke Lamborghini, ki
jo izdelujejo v Italiji, lastnik pa je Audi. Lamborghinijeva zgodba o uspehu je
z letom 1990 začela usihati vse do leta
1998, ko je družbo kupil Audi. Lastništvo
Audija je zaznamoval začetek obdobja stabilnosti in večje produktivnosti za
Lamborghini, z desetkratnim povečanjem prodaje. Skupščine družbe Lamborghini še
naprej potekajo v Sant'Agata Bolognese (Italjia), proizvodne linije pa vodijo
z roko v roki z Audijem.
Po nekaj
urnem ogledu Audijeve proizvodnje, muzeja, salona in prodajalne vozil, po
kavici in sladoledu smo se po videnem vsi zatopljeni v svoje misli odpravili
proti avtobusu. Eleganca in vizija Audijevih vozil ti požene kri po žilah in
misli same odplešejo v … tistega lepega dne, ko te bom vozil…
Audi R8
Ogled
nuklearne elektrarne Gundremmingen
Našo enotedensko strokovno ekskurzijo po evropskih elektroenergetskih
objektih smo zaključili z ogledom nuklearne elektrarne Gundremmingen, ki pa ima za primerjavo,
skoraj štirikrat večjo nazivno električno moč kot nuklearna elektrarna Krško.
Nemčija ima 17 nuklearnih
elektrarn (NE), od katerih jih terenutno obratuje le pet. NE Gundremmingen z
enim reaktorjem obratuje od leta 1966. Ko je reaktor po nesreči leta 1977
prenehal obratovati, sta bila v gradnji že dva nova reaktorja, ki sta začela z obratovanjem
v letih 1984 in 1985. V času našega obiska je deloval samo eden od rektorjev,
drugi pa je bil v remontu. Imeli smo izjemno priložnost, saj smo lahko delo v
reaktorju v živo spremljali preko kamer. Lastništvo NE Gundremmingen sestoji iz
75% deleža podjetja RWE Power CORP iz Essna in 25% deleža podjetja E-ON
Kernkraft GmbH iz Münchna. Elektrarno upravlja podjetje Kernkraftkraftwerk
Gundremmingen GmbH (KGG). Izvedba reaktorjev v NE Gundremmingen je BWR (Boiling
Water Reactor), primerjava z NE Krško, v Sloveniji, ki ima izvedbo reaktorja
PWR (Pressurized Water Reactor). Razlika med vrstama reaktorjev je predvsem v
tem, da je pri PWR reaktor povsem napolnjen z vodo, pri BWR pa le 2/3. Pri BWR
je para, ki prihaja na turbino nekoliko radioaktivna. V reaktorju imajo lahko
naenkrat 784 reaktorskih palic, ki jih potem po potrebi aktivirajo.
Trije osnovi deli nuklearne elektrarne so:
- reaktor
- stavba v kateri je turbina in generator,
- hladilni stolp.
Največja in najopaznejša dela elektrarne sta seveda
hladilna stolpa, ki merita v višino 160m. Njun namen je le hlajenju vode. Pri
hlajenju se ne uporablja nikakršnih ventilatorjev ali česa podobnega, le vodne
črpalke ki črpajo vodo na višino 12m in jo nato pršijo proti dnu stolpa. Zaradi
naravnega procesa izparevanja vode, dviganja toplega zraka in oblike hladilnega
stolpa pride do kroženja zraka ki zelo učinkovito hladi vročo vodo.
Druga zanimivost, ki smo jo opazili je bil dimnik.
Marsikomu to nebi pomenilo nič posebnega, mlademu očesu bodočega inženirja energetike,
ki deloma pozna ozadje delovanja NE, pa to ni bilo povsem pogodu. Zakaj bi
sploh v NE potrebovali dimnik, če ni izgorevanja surovin? To vprašanje se je
porajalo tudi nam in odgovor se glasi: dimnik v NE, se uporablja zgolj zaradi
prezračevanja stavbe. Stavba v kateri je reaktor je nepredušno zaprta, zato je
treba za obratovanje in pregled reaktorja zagotoviti dotok zraka, ki se odvaja
skozi dimnik. Za vsak slučaj, če bi se sproščalo kaj radioaktivnih snovi, se
tudi v dimniku vseskozi pregleduje stanje radioaktivnih izpustov in ob
morebitnem povečanju preko dovoljenih mej je o tem takoj obveščena nemška
vlada. Shranjevanje radioaktivnih odpadkov je tudi v Nemčiji pereč problem. NE
Gundremmingen jih trenutno shranjuje v začasni hranilnici poleg elektrarne. Z
nemško vlado pa se dogovarjajo za izgradnjo dokončnega odlagališča
radioaktivnih odpadkov.
Spodaj navajamo tudi nekaj splošnih podatkov iz leta 2008 o pridobivanju
električne energije v Nemčiji:
|
- lignit in rjavi
premog |
23,5%, |
|
- antracit (ena
od oblik premoga, zelo čist) |
20,1%, |
|
- nuklearna
energija |
23,3%, |
|
- zemeljski plin |
13%, |
|
- vetrna energija |
6,3%, |
|
- vodna energija |
4,2%, |
|
- sončna energija |
0,8%, |
|
- drugo |
8,8%, |
Zanimivo pri vsem tem je, da imajo v Nemčiji velik delež pridobljene
električne energije iz premoga (cca. 43%) in tudi precej iz obnovljivih virov
energije (cca. 11%). V Nemčiji ni velikih hidroelektrarn, ki bi veliko
pripomogle k energetski bilanci sistema.
Tehnični podatki o NE Gungremmingen:
- tip
reaktorja: vrelovodni - BWR
- število blokov v obratovanju: 2
- moč blokov: 2 x 3840 MW - nazivna termična moč oz. 2 x 1344 MW - nazivna
električna moč
- letna proizvodnja energije: 20.629 GWh (2006)
- skupno proizvedene energije: 403.092 GWh (2007)
- hlajenje: hladilni stolp
- tlak v reaktorju: 70,6 bar
- temperatura pare: 286şC
- masa goriva: približno 136 t
- začetek gradnje: 19. julij 1976
- začetek obratovanja: blok B 9. marec 1984, blok C 26. oktober 1984
- stroški izgradnje: 8,1 milijard DEM (približno 4.1 milijarde €)