1. dan

2. dan

3. dan

4. dan

5. dan

6. dan

7. dan

Ogled Allianz Arene

Študentje drugega letnika podiplomskega drugostopenjskega študijskega programa Elektrotehnika, smer Elektroenergetika smo s pomočjo Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave organizirali strokovno ekskurzijo po Evropi. Tako nam je po treh letih “suše” znova uspelo izvesti že od nekdaj priljubljeno ekskurzijo po Nemčiji, Luksemburgu, Nizozemski in Avstriji. Po skoraj osmih mesecih intenzivnih priprav in zbiranja finančnih sredstev, kjer ni manjkalo vzponov in padcev, smo se v soboto, 17. maja 2014 polni pričakovanj zbrali na parkirišču Fakultete za elektrotehniko in se pod vodstvom prof. Bizjaka in ob asistenci v.p. mag. Gašperiča odpravili na 2.900 kilometrov dolgo pot.

 

Pot nas je vodila čez Karavanke do Avstrije in nato mimo Salzburga vse do Münchna, kjer smo imeli prvi ogled. Ogledali smo si znamenito Allianz Areno, ki skupaj s koncernom BMW velja za ikono Bavarske. Gre za enega najsodobnejših nogometnih stadionov na svetu, kjer lahko več kot 75.000 nogometnih navdušencev v živo spremlja tekme na najvišji ravni. Posebnost stadiona je zmožnost spreminjanja barv zunanje podobe, in sicer, ko igra FC Bayern München je stadion obarvan v rdeče, ko igra širši javnosti manj znani TSV 1860 München je obarvan v modro in ko gosti tekme nemške reprezentance je obarvan v belo. Kljub veliki želji, da bi se sprehodili po zelenici stadiona, nam to ni uspelo, saj so v času našega ogleda zelenico pripravljali za naslednjo sezono. Po končanem ogledu smo se odpravili proti Ettlingenu, kjer smo prvič prenočili.

Ogled črpalne hidroelektrarne Vianden v Luksemburgu

 

Drugi dan smo se odpravili proti Luksemburgu, kjer smo si ogledali črpalno hidroelektrarno Vianden, ki je največja tovrstna elektrarna v Evropi. Na začetku smo si v bližnji stavbi, namenjeni obiskovalcem ogledali krajši film o zgodovini elektrarne in mestu Vianden, nato smo se ob spremstvu vodičke sprehodili po tunelu v “osrčje” elektrarne. Na poti do strojnice in kontrolne sobe smo opazovali predstavitvene panoje, ki obiskovalcu nazorno pojasnijo načine proizvodnje in porabe električne energije. Ideja o izgradnji elektrarne sega v leto 1925, vendar so jo za nekaj časa opustili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in političnih pritiskov. Štiriintrideset let po tem, leta 1959, se je gradnja elektrarne le začela in trajala pet let. Po šestih letih obratovanja se je leta 1970 začela vgradnja desetega generatorja, ki je trajala šest let. Kot vemo, se je od takrat močno povečala uporaba obnovljivih virov (veter, sonce ...), z njo pa tudi pomen črpalnih hidroelektrarn. Zaradi povečevanja porabe in zagotavljanja kakovosti oskrbe električne energije so leta 2009 v Viandnu začeli nov projekt, in sicer vgradnjo enajstega generatorja z močjo 200 MW, s čimer moč elektrarne v turbinskem režimu znaša 1300 MW. Povečanju generatorjev je sledilo povečanje zgornjega akumulacijskega bazena. Prostornino bazena so povečali tako, da so rob bazena dvignili za en meter, o čemer smo se z razgledne ploščadi nad bazenom prepričali tudi sami. Trenutno lahko akumulacijski bazen shrani 7,2 milijona kubičnih metrov vode, pri čemer polnjenje bazena traja 7 ur, praznjenje pa le 4 ure. Po končanem ogledu zgornjega akumulacijskega jezera smo se odpeljali v mestece Vianden, kjer smo si ogledali imeniten grad. Polni vtisov smo se popoldan odpeljali prenočevat v Aachen.

Ogled RWE: Termoelektrarna v Niederaussen-u in dnevni kop premoga, Ogled parka vetrnih turbin Wetschau (NEA vetrnica) Aachen

Tretji dan smo se zgodaj zjutraj odpravili proti mestu Niederaußem, pred tem pa smo si ogledali dnevna kopa rjavega premoga Hambach in Inden, ki sta v lasti skupine RWE AG. Hambach je s 85 kvadratnimi kilometri največji izmed treh dnevnih kopov (Hambach, Inden, Garzweiler) v tem delu Nemčije, pri čemer letna količina izkopanega premoga znaša 40 milijonov ton. Trenutna globina kopa znaša 370 metrov, ocene zalog premoga pa so ocenjene na 2,5 milijarde ton do globine 450 metrov. Posebnost kopa, ki obratuje od leta 1978, so velikanske naprave (Schaufelradbagger) za izkopavanje materiala. Za lažjo predstavo navajamo karakteristične podatke ene izmed naprav – »bagra«. Dolžina 240 metrov, višina 100 metrov, teža 13.500 ton, dnevni izkop materiala 240.000 ton.

 

Obisk termoelektrarne RWE Niederaußem smo začeli z varnostnimi navodili, nato pa smo se ob spremstvu simpatičnega vodiča odpravili na ogled elektrarne. Svoj krst je elektrarna doživela leta 1963, ko sta začela obratovati dva bloka moči 150 MW. Do danes se je proizvodnja elektrarne močno povečala in tako znaša 3.669 MW, skupna moč vseh elektrarn pod okriljem podjetja RWE AG pa znaša kar 15.000 MW. Obrat, ki smo si ga ogledali, se imenuje BoA 1, kar je kratica za Braunkohlenkraftwerks mit optimierter Anlagentechnik, in je bil zgrajen z namenom izboljšanja učinkovitosti proizvodnje električne energije. Nov obrat povečuje izkoristek s predhodnim izpopolnjenim sušenjem premoga in visoko zmogljivim sistemom za odstranjevanje trdih delcev in škodljivih snovi iz dimnih plinov. V eni uri enota BoA 1 pokuri 847 ton rjavega premoga, s čimer se proizvede 2.663 ton pare, kar zadošča za 2.306 MW termalne moči. Električna moč na pragu elektrarne znaša 1.012 MW, kar ob deljenju s termalno močjo poda izkoristek v višini 43,8 %, s čimer je BoA 1 glede na izkoristek uvrščena v svetovni vrh. Prototipni obrat pa ni fascinanten le zaradi visokega izkoristka, ampak tudi zaradi projekta z algami. Namreč, ogljikov dioksid, ki nastane med izgorevanjem premoga, uporabijo za gojenje alg in ga s tem na nek način naredijo uporabnega.

 

V zgodnjih popoldanskih urah smo se odpravili proti Aachnu, kjer smo si ogledali park vetrnih elektrarn Wetschau. Zanimivost parka v katerem na 50 hektarjih obratuje 12 vetrnic, je vetrnica NEA - ena redkih na svetu odprta za obiskovalce. Žal letos, v času našega obiska, lastnik vetrnega parka ni potrdil novih varnostnih pravil za ogled objekta, zato se na vetrnico nismo povzpeli, smo pa bili deležni izčrpne razlage vedno radoživega sosnovalca vetrnega parka dr. Kluttiga. Stolp vetrnice v višino meri 67 metrov, krak nanj nameščenega rotorja pa 30 metrov. Teža stolpa znaša 130 ton, rotor z vetrnimi krili pa 100 ton. Temelj na katerem stoji vetrnica je globok 2 metra, v premer meri 12,5 metra in vsebuje približno 40 ton železa in betona. V povprečju je moč posamezne vetrnice v parku 2,5 MW, moč vetrnice NEA pa znaša 1,5 MW. Elisa vetrnice se začne vrteti pri hitrosti vetra 2,5 m/s, optimalna moč je dosežena pri hitrosti 12 m/s. Tekom obstoja vetrnice se je nanjo povzpelo že več kot 12.000 ljudi med katerimi je bilo pet skupin študentov in naše katedre.

 

Ogled Philips Lighting Studia in Fraunhofer UMSICHT inštituta, Nemčija

Četrti dan smo se napotili proti najsevernejši točki naše odprave, Eindhovnu na Nizozemskem, kjer nas je čakal vodeni ogled Philips Lighting Application Centra. Po okrepčilu v sprejemnici podjetja je sledil nepozaben ogled. Za začetek smo videli evolucijo Philipsovih svetlobnih virov ter njihov pomen v razsvetljavi. V nadaljevanju smo bili deležni predstavitve osvetlitve konferenčne dvorane, kjer je vodička kar s sodobnim mobilnim telefonom upravljala različne svetlobne scene. Iz konferenčne dvorane smo se preselili v manjši prostor, kjer smo bili na podlagi različnih svetlobnih scen poučeni o pomembnosti barvne temperature svetlobe in indeksa barvnega videza. Na konkretnih primerih smo videli, kakšna je ustrezna razsvetljava določenega tipa ambienta. Predstavljena je bila razsvetljava delovne pisarne, trgovine z živili in trgovine z oblačili. Proti koncu ogleda, ko smo mislili, da smo videli že vse zanimivosti, smo bili povabljeni v prostor, kjer smo bili priča 20 minutni predstavitvi, ki je vključevala do takrat nam še neznane svetlobne učinke ob katerih se obiskovalcu naježi koža. Po končanem ogledu je sledil kratek odmor v bližini nogometnega stadiona PSV Eindhoven in vrnitev v Nemčijo na ogled inštituta Fraunhofer UMSICHT v Oberhausnu.

 

Ogled smo začeli z daljšo predstavitvijo, kateri je sledil krajši obhod po laboratorijih, kjer smo si ogledali nekatere inovacije, ki so bodisi že v uporabi ali pa so še v fazi razvijanja. Inštitut je eden izmed 67 inštitutov skupine Fraunhofer-Gesellschaft, ki ima sedež v Münchnu. Gre za največjo organizacijo na področju aplikativnih raziskav v Evropi, ki zaposluje preko 23.000 znanstvenikov in inženirjev. Na letni ravni za raziskovalno dejavnost namenijo približno 2.000.000.000 evrov, pri čemer se 70 % denarja pridobi iz industrijskih ter javnih projektov, 30 % denarja prispevajo nemške zvezne in deželne vlade. Primarna dejavnost inštituta zajema tehnične inovacije na področju okolja, raziskav materialov, industrijskih procesov in energetskih tehnologij. Kot njihova trenutno najbolj aktualna projekta sta bila predstavljena poseben postopek izdelave umetnega usnja ter pridobivanje bio plina in olja. Pri slednjem postopku gre za “uplinjanje” lesenih in/ali slamnatih briketov, ki jih izpostavijo specifičnim pogojem. Razvijalci so idejo o tovrstnem pridobivanju olja in plina razvili do te mere, da bi postopek v bodoče lahko izvajali tudi na mestu, kjer se nahaja osnovna surovina, s čimer bi se izognili transportu surovine do mesta proizvodnje. Po končanem ogledu smo se odpravili v mesto Limburg, kjer smo prenočili četrto noč.

 

Ogled ABB Calor Emag

V sredo, peti dan, je bil na vrsti ogled ABB-jeve tovarne v Hanau-u, kjer izdelujejo visokonapetostna plinsko izolirana stikališča (GIS – Gas Isolated Switchgear). Po prisrčni dobrodošlici dr. Mann-a smo se odpravili v konferenčno sobo, kjer so predstavili podjetje ABB in osnovne principe delovanja GIS sistemov. Sledilo je skupinsko kosilo med katerim smo se sproščeno pogovarjali z gostitelji. Po kosilu smo se razdelili v dve skupini in si vodeno ogledali celotno proizvodno linijo sistemov GIS od osnovne sestave elementov do končnih preizkusov in priprave za njihov transport h kupcem. Po peturnem ogledu smo se odpravili proti Nürnbergu na tradicionalno večerjo v lokalno gostišče Barfüßer.

 

Siemens PTI (Siemens power technologies international)

Šesti dan ekskurzije smo začeli v mestu Erlangen z ogledom podjetja Siemens AG, kjer nas je sprejel naš nekdanji mladi raziskovalec in doktorand dr. Uroš Kerin. Siemensov kampus v Erlangnu, ki zaposluje okrog 10.000 ljudi, je le eden izmed številnih kampusov v sklopu multinacionalke, ki zaposluje okrog 362.000 ljudi. Kot zanimivost so nam povedali, da ima podjetje svojo lastno banko. Dr. Kerin je predstavil oddelek Energie in Infrastructure and Cities Sector, v sklopu katerega kot svetovalec deluje tudi sam. Energetski sektor Siemensa je eden izmed štirih sektorjev podjetja, ki je bil ustanovljen leta 2008 in se ukvarja s proizvodnjo, prenosom in dobavo energije iz različnih energentov, vključno z eksktrakcijo, pretvorbo in transportom energenta. Poleg tega vključuje še obnovljive in konvencionalne vire energije, avtomatizacijo, nadzor, zaščito, pametna omrežja (smart grids) ter svetovalne rešitve. Samo v energetskem sektorju je bilo konec leta 2013 zaposlenih 83.500 ljudi.

 

Siemensov svetovalni oddelek v sklopu Siemens Power Technologies International (Siemens PTI) oddelka ponuja strateške sistemske rešitve za operaterje, lastnike in razvijalce energetskih sistemov za javno in zasebno rabo. Poleg tega zagotavlja storitve svetovanja, načrtovanja omrežja, programske opreme (PSS Netomac, PSS Sincal) ter strokovno usposabljanje in izobraževanje, ki je znano pod imenom Power Academy. V nadaljevanju smo prisluhnili predstavitvam, ki sta ju pripravili naši kolegici, ki sta v času našega obiska v Erlangnu opravljali magistrsko delo. Po končanih predstavitvah se je razvnela zanimiva diskusija zabeljena z okusnimi prigrizki. Sledil je povratek v Nürnberg, kjer smo si ogledali Siemensovo tovarno energetskih transformatorjev. Po varnostnih navodilih vodiča smo se, opremljeni s čeladami ter zaščitnimi čevlji, odpravili na obhod po proizvodni liniji. Za začetek smo si ogledali trakt, v katerem izdelujejo transformatorska navitja pri čemer so bili nekateri izmed nas začudeni nad spoznanjem, da se večino del opravlja ročno. V nadaljevanju smo si ogledali del, kjer končana navitja vstavijo v transformatorski kotel, ogled pa smo zaključili v visokonapetostnem laboratoriju, kjer opravijo številne preizkuse preden transformatorje pošljejo naročnikom. Proizvodnja obsega izdelavo blok transformatorjev, transformatorjev za železniški promet, visokonapetostnih transformatorjev, transformatorjev za enosmerne prenosne sisteme (HVDC), posebnih transformatorjev za industrijo (naftne ploščadi, železarne itd.) in transporta (ladje). Moči izdelanih transformatorjev so med 100 MVA in 1.250 MVA, pri čemer najvišja izmenična napetost znaša 1.200 kV, najvišja enosmerna napetost pa 800 kV.

Ogled jezu in strojnice hidroelektrarne Malta

Zadnji, sedmi dan ekskurzije so bili pred nami še trije ogledi v Avstriji. V kraju Gmünd smo obiskali Porschejev muzej, kjer so nam za uvod zavrteli petnajst minutni film v slovenskem jeziku o zgodovini nastanka prvega avtomobila, ki ga danes poznamo pod omenjeno avtomobilsko znamko - Porsche. Po filmu smo si v živo ogledali številne Porschejeve modele, med katerimi ni manjkal niti znameniti policijski porsche. Po ogledu smo se oblekli topla oblačila, saj nas je v nadaljevanju čakal ogled jezu Kölnbrein, ki stoji na približno 2.000 metrih nadmorske višine. Na začetku smo se po jezu sprehodili z ene strani na drugo, potem pa smo se v spremstvu vodiča vrnili nazaj po notranjosti jezu. Izgradnja ločnega jezu, ki leži na območju Hohe Tauern na avstrijskem Koroškem, je potekala med letoma 1971 in 1979, pri čemer so prva tri leta porabili za betoniranje. Dolžina jezu znaša 626 metrov, širina na vrhu 7,6 metra, širina na dnu 41 metrov ter višina 200 metrov, s čimer je drugi najvišji jez v Evropi. Jez s svojo zajezitvijo predstavlja letno akumulacijo v katero se steka povodje s površine 129 kvadratnih kilometrov, sama površina akumulacijskega bazena pa znaša 2,55 kvadratnega kilometra. V tem primeru gre za veliko večjo akumulacijo, kot je tista v Viandnu, saj jez lahko zadrži 205 milijonov kubičnih metrov vode. Jez v svoji notranjosti vsebuje kontrolne hodnike, v katerih je okrog 3.000 merilnih mest in senzorjev, preko katerih opravljajo permanentni monitoring, ki jim zagotavlja informacije, kaj se dogaja z jezom. Jez predstavlja glavno proizvodno enoto črpalne hidroelektrarne Malta Hauptstufe, ki smo si jo ogledali v nadaljevanju. Hidroelektrarna vključuje tri proizvodne enote, pri čemer inštalirana moč glavne enote znaša 730 MW, zgornje 120 MW ter spodnje 40,2 MW. Skupna letna proizvodnja znaša 906,5 GWh. Elektrarna je v lasti in upravljanju podjetja Verbund, ki je največji avstrijski proizvajalec električne energije, saj upravlja več kot 120 hidroelektrarn po Avstriji in Nemčiji. Obisk elektrarne smo zaključili z ogledom kontrolne sobe.

 

V poznih popoldanskih urah smo srečni, nekoliko utrujeni, a hkrati z lepimi spomini ter polni optimizma prispeli nazaj v Ljubljano. Vsak izmed nas se bo s spomini zagotovo rad vračal k ekskurziji, saj nam je dala edinstveno izkušnjo, ki jo ne bomo nikoli pozabili. Številni ogledi razvojnih, proizvodnih in industrijskih objektov so nam omogočili povezati znanje, pridobljeno na fakulteti, s procesi, ki potekajo v praksi. Za nas, inženirje, je bila koristna tudi seznanitev z načinom dela inženirjev v tujini. Njihovi nasveti in izkušnje so nam še bolj razširili obzorja in znanje, ki ga bomo s pridom uporabljali pri delu v slovenskem elektrogospodarstvu.

Katerina Jovanovska in Primož Kralj