1. dan

2. dan

3. dan

4. dan

5. dan

6. dan

7. dan



Ogled jezu Kölnbrein Staumaer

Na dan odhoda smo se že navsezgodaj zjutraj zbrali pred fakulteto in prostor na našem avtobusu popolnoma zapolnili s prtljago ter sponzorskimi paketi hrane in pijače. Na pot smo krenili točno po načrtu tako, da smo dobre tri ure kasneje že uživali v razgledu na avstrijske Alpe z jezu Kölnbrein Staumauer. Za 200 metrov visokim jezom leži največje akumulacijsko jezero v Avstriji s prostornino 150 milijonov kubičnih metrov vode, moč celotnega sistema sistema jezov v okolici pa znaša dobrih 1000 MW. Sprehodili smo se po vrhu, nato pa smo se po krajšem predstavitvenem filmu odpravili na ogled njegove notranjosti. Po dobri uri in pol ogleda smo se na avtobus usedli z boljšo predstavo o tem, kako izredno zahtevna je ne samo gradnja, ampak tudi vzdrževanje tako ogromne konstrukcije. V večernih urah smo prispeli do Gredinga, kjer smo pri večerji prvič na izletu lahko preizkusili pregovorno odlično nemško pivo. Da naslednje jutro pri zajtrku ne bi povzročili prehude škode hotelu, smo že ponoči preventivno pojedli dober kilogram suhih mesnin.

Jez Kölnbrein Staumaer

 

Ogled tovarne transformatorjev Siemens EM SG PTI NC DYS in ogled mesta Bamberg

Naslednji dan smo že v jutranjih urah prispeli do Siemensovih prostorov v Nürnbergu, kjer nas je pričakal bivši diplomant naše fakultete in nam obširno predstavil trenutne izzive v energetiki, s katerimi se ukvarjajo na njegovem oddelku. Po osvežitvi teoretičnega znanja smo se odpravili do tovarne energetskih transformatorjev. Tu smo bili prvič naprošeni, da pospravimo vse telefone in fotoaparate, saj je fotografiranje znotraj proizvodne hale strogo prepovedano. Vodička nas je nato popeljala skozi vse faze gradnje energetskih transformatorjev, od zlaganja lamel v jedru do pritrjevanja zadnjih vijakov na ohišje. Po zaključku ogleda smo se ponovno usedli na avtobus in odpravili proti naši naslednji postaji: mestu Bamberg. Bamberg slovi po dveh stvareh: čudovitem starem mestnem jedru in odličnem pivu mnogih mikropivovarn. Zaradi časovne stiske smo na tako center in katedralo le na hitro prehodili, nato pa naredil še krajši postanek v priporočeni pivnici.

Notranjost in vhod Siemensove tovarne transformatorjev v Erlangnu

 

Ogled Vattenfallove črpalne HE Goldistahl, Siemensove tovarne generatorjev v Erfurtu in mesta Kassel

Prenočili smo v Masserbergu, nato pa smo se zapeljali do ene največjih črpalnih elektrarn v Evropi: Goldistahl – Vattenfall. Tu smo na preizkus postavili naše znanje nemščine, saj vodič ni govoril angleško. Na pomoč nam je priskočil profesor Bizjak, tako da smo vseeno uspeli dobiti bistvene informacije. Nato smo se z avtobusom povzpeli do akumulacijskega jezera na vrhu hriba s prostornino 12 milijonov kubičnih metrov vode. Po ogledu jezu smo se skozi tunel zapeljali na drugo stran hriba do strojnice, kjer so postavljene štiri turbine s skupno močjo 1060 MW. Iz sobe za goste smo si lahko ogledali potek remonta, ki trenutno poteka v strojnici. Po ogledu smo se odpravili na pot in po dobrih dveh urah vožnje prispeli do težko pričakovanega ogleda Siemensove tovarne generatorjev. Kljub navedbi, da tu izdelujejo samo generatorje manjših moči, kar je pomenilo moči le do približno 150 MW, so bili končni izdelki vse prej kot majhni. Ponovno smo bili opozorjeni na prepoved fotografiranja, tako da tudi iz te izredno zanimive izkušnje na koncu nismo imeli niti ene samcate slike. Vodja ogleda je opazil naše zanimanje za prav vsak detajl in nas popeljal tudi na točke proizvodnje, ki jih običajnim obiskovalcem ne pokažejo, tako da smo v tovarni prebili večji del popoldneva. Ker nas je priganjal čas, smo se nato bili prisiljeni posloviti in nadaljevati pot proti Kasslu, kjer smo v hotelu ravno še ujeli zadnji vlak za večerjo.

Mesto Masserberg

Zgornje jezero ČHE Goldistahl

 

Ogled Alstomove tovarne VN tehnike Alstom Grid GmbH

V sredo smo večji del dneva preživeli v Alstomovi tovarni visoko napetostne tehnike, kjer smo se najprej seznanili s samim podjetjem, nato pa v družbi zelo zgovornega vodiča odšli še na ogled proizvodnje odklopnikov. Ogledali smo si vse od materiala, ki pride v samo tovarno, do končnega izdelka in pa seveda laboratorija za testiranje odklopnikov pred prodajo. Tudi tokrat smo se zapletli v daljši pogovor z vodjo ogleda, pri čemer je prva od dveh skupin na avtobus prišla skoraj s 45-minutno zamudo. V večernih urah smo prispeli v Dresden, ki mu mnogi pravijo tudi nemške Benetke (po ogledu lahko rečemo, da si ta naziv tudi zasluži).


Soba za VN poskuse v Alstomovi tovarni VN opreme

Herkulov spomenik v Kasslu

Dresden v nočnem času

 

Ogled termoelektrarne Schwarze pumpe in dnevni kop premoga Welzow

Četrtkov dan smo začeli z ogledom resnično impresivne termoelektrarne Schwarze pumpe. Vodič nas je prijazno sprejel v njihovo »katedralo energije«. Termoelektrarna je ena izmed najsodobnejših v Nemčiji, po začetku obratovanja leta 2006 je bila tudi edina opremljena s tehnologijo za zajemanje in shranjevanje ogljika, vendar so ta program leta 2014 opustili, ker so bili stroški in zapravljena energija v povezavi s tem nesprejemljivi. Elektrarna je opremljena z dvema turbinama, vsaka od njih razvije moč 800 MW. V neposredni bližini elektrarne ni rudnika ali večjega zalogovnika premoga, tako da je proizvodnja povsem odvisna od železniške povezave, ki vsak dan v letu z nemško točnostjo dostavlja zadostne količine premoga. Po ogledu transformatorjev, ostankov pepela, strojnice, hladilnih stolpov in razgleda s samega vrha konstrukcije smo se odpravili še na ogled rudnika, ki zagotavlja premog ne samo tej, ampak tudi vsem ostalim elektrarnam v okolici. Tako smo se v popoldanskih urah ustavili na najbolj čeljust spuščajoči razgledni točke te ekskurzije. Razgled na ogromen odprti kop in kupe zemlje, ki ostanejo za njim, je bil resnično dih jemajoč. Po razgledni točki smo se odpravili do sedeža rudarskega podjetja, kjer smo naš avtobus zamenjali za zahtevnemu terenu prilagojeno Mercedesovo transportno vozilo. Kmalu smo ugotovili, da s pogledom od daleč niti približno ne dobiš občutka, kako ogromen je sam odprti kop in kako veliki so stroji, ki v njem delujejo. Večino ogleda smo tako preživeli z odprtimi usti. Po ogledu kopanja premoga smo se odpravili še na območje, kjer premoga že 100 let ne kopljejo več tako, da je bila zemlja nasuta nazaj, nanjo pa zasajeni prostrani vinogradi. Zvečer smo se po večerji odpravili še na temeljito raziskovanje mesta, ki se nam je s svojo arhitekturo in ulično umetnostjo temeljito zasidralo v spomin.

TE Schwarze pumpe

Proizvodnja mavca (stranski produkt elektrarne)

Strojnica TE Schwarze pumpe

Odprti kop Welzow

Bager, ki vsak dan odstranjuje peščeno plast v odprtem kopu Welzow

 

Ogled tovarne Highvolt v Dresdnu

Zadnji dan v Nemčiji smo obiskali tovarno Highvolt, ki proizvaja in prodaja visokonapetostno merilne opreme. Precizna merilna oprema je precej večjih dimenzij kot naprave, ki jih lahko enostavno naložimo v kombi. Ogledali smo si proizvodno halo in preizkusni laboratorij. Sledila je celodnevna vožnja do drugega največjega češkega mesta - Brno. V Brno smo prispeli v večernih urah. Po odlični večerji v tipičnem češkem gostišču Pegas smo odvandrali na degustacijo piva v bližnja odžejališča.


   

Tovarna Highvolt v Dresdnu

 

Ogled vetrnega parka Bruck an der Leitha

Zjutraj smo se rahlo neprespani vkrcali v avtobus in se odpeljali proti zadnji postaji naše ekskurzije: ogled vetrnega parka Bruck an der Leitha. Posebnost obiskane vetrnice je razgledna ploščad, nameščena pod generatorjem, ki je namenjena znanja željnim obiskovalcem, in je med vernicami prava posebnost. Vzpon na ploščad po spiralnih stopnicah je precej daljši kot na Blejski otok. Naš trud je bil poplačan z razgledom na vetrni park s širno okolico, kjer smo videli vse od prvo zgrajenih vetrnic do najnovejših, ki so še čakale na prvi zagon. V Ljubljano smo prispeli v popoldanskih urah in se polni zbranih vtisov brž odpravili nadoknaditi spanec preteklih dni.

Vetrni park Bruck an der Leitha

Vetrnica, na katero smo se povzpeli