Strokovna ekskurzija 2007 - Močnostna elektrotehnika energetika

V popoldanskih urah smo po dolgi in naporni vožnji prišli do naše prve destinacije, največje jedrske elektrarne z vrelnim reaktorjem v Nemčiji, KKW Gundremmingen. Elektrarno so odprli leta 1984, v njej delujeta dva bloka, vsak z močjo 1344 MW. Ker je za Nemčijo značilno, da zapirajo jedrske elektrarne, bo le-ta obratovala le do leta 2017. Po uvodni predstavitvi elektrarne, njenega delovanja in vseh strogih varnostnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati, je sledila kratka vožnja znotraj skrbno zamrežene elektrarne. Zaradi vseh varnostnih ukrepov in potencialnih nevarnosti terorističnih napadov smo iz kombija izstopili pri hladilnih stolpih, ki smo si jih lahko pobližje ogledali. Že dodobra utrujeni od dolge vožnje smo se odpravili proti hotelu v bližini Ulma, kjer je sledila težko pričakovana večerja in klepet o vsakdanjih stvareh ob kozarčku dobrega nemškega piva.

Naslednji dan smo se odpravili proti Luksemburgu. Naš cilj je bilo majhno mesto Vianden, kjer se nahaja največja črpalna hidroelektrarna v Evropi. Tam smo si ogledali kratek film o njeni gradnji, o pomenu črpalne elektrarne in o vlogi, ki jo igra v energetskem sistemu. Skupna moč vseh desetih agregatov znaša 1,1 GW, v načrtu pa imajo izgradnjo še enega agregata z močjo 200 MW. Letno lahko proizvede 1600 GWh električne energije, za prečrpavanje vode pa porabi kar 2160 GWh. Energija se porablja pri črpanju vode v višje ležeče akumulacijsko jezero, da jo lahko v času večje porabe znova poženejo skozi turbine, ki ženejo generatorje. Akumulacijo spraznijo do spodnjega nivoja v štirih urah, za polnjenje pa potrebujejo sedem ur. Po ogledu podzemne strojnice smo si ogledali tudi akumulacijsko jezero, ki se nahaja 280 metrov više. Jezero je umetno in ima prostornino 6,8 milijonov kubičnih metrov. Ker je notranja površina premazana z bitumnom, imajo okrog bazena postavljen vodni hladilni sistem, s katerim hladijo ta premaz in tako preprečijo, da bi se topil pri povišanih temperaturah. Po končanem ogledu, ki je v nas pustil velik pečat, smo se odpravili v Aachen, kjer smo se nastanili v hotelu. Sledil je kratek sprehod po mestu, nato pa smo že v pričakovanju naslednjega dne odšli na zaslužen in nujen počitek.

Naslednje jutro smo se iz Aachna odpeljali na ogled  tovarne sončnih celic Solland, kjer so nam predstavili zametek tehnološkega parka, ki je skupni nizozemsko-nemški projekt. Nahaja se na območju Avantis, ki je Evropsko industrijsko območje med mestoma Heerlen (NIZ) in Aachen (NEM). Tovarna Solland proizvaja standardne sončne celice, v prihodnosti pa bodo izdelovali tudi Black-contact sončne celice (BSC), ki so še v razvoju. Tovarna Solland svojo proizvodnjo nenehno posodablja v smislu izboljšanja izkoristka, proizvodnih postopkov izdelave in zniževanja proizvodnih stroškov sončnih celic. V tovarni smo imeli predavanje o proizvodnji sončnih celic, ki mu je sledila diskusija in ogled filma, ki je pokazal vse proizvodne faze.

Zatem smo se odpeljali na ogled dnevnega kopa rjavega premoga Hambach. Ob pogledu na njegovo velikost nam je zastal dih. Česa tako ogromnega še nismo videli. Stroji, ki tam kopljejo, so med največjimi na svetu. Visoki so 90 metrov, široki 200 metrov, tehtajo pa več kot 13.000 ton. Da pridejo do približno 50 metrov debele plasti rjavega premoga morajo najprej odstraniti 300 metrov debelo zgornjo plast. Kar 90 % izkopanega premoga po lastni železnici transportirajo do termoelektrarn v bližini dnevnega kopa.

Sledil je ogled gradu Schloss Paffendorf, kije v lasti družbe RWE in v katerem je tudi muzej. V gradu smo imeli organizirano predstavitev o termoelektrarni RWE Bergheim-Niederaussen. Izvedeli smo, da letno porabijo 100 milijonov ton rjavega premoga, ocenjujejo pa, da njihove rezerve v prej omenjenem kopu ter v drugih nahajališčih v okolici skupno znašajo 4 milijarde ton. Skupaj z vodičem smo si nato elektrarno še ogledali. To je največja termoelektrarna v Nemčiji, ki za gorivo uporablja premog. Inštalirana moč elektrarne znaša 4 GW, izkoristek najnovejšega bloka pa je nad 43 %. Po končanem ogledu smo se vrnili nazaj v hotel v Aachnu. Ker nam je ostalo še dovolj časa, smo šli na malo daljši izlet po mestu. Nekateri so odšli po nakupih, spet drugi so si ogledovali mestne znamenitosti, nekateri pa so počivali. Zvečer je sledilo obvezno druženje, nato pa smo že krepko utrujeni odšli v svoje sobe in počasi zaspali.

Četrti dan smo se odpeljali k nemško nizozemski meji, kjer je park vetrnih turbin z imenom EuroWindPark. Tam je postavljena tudi vetrnica Windfang z razgledno ploščadjo (na svetu je le nekaj takih), na katero smo se tudi povzpeli. Ogled je vodil profesor fizike dr. Horst Klutting, ki je tudi eden od ustanoviteljev tega vetrnega parka. Med vzpenjanjem po vijugastih stopnicah 65 metrov visokega stolpa vetrnice, nam je profesor povedal veliko zanimivosti o izkoriščanju vetrne energije v Nemčiji. Med drugim tudi to, da imajo trenutno postavljenih kar 19.000 vetrnih elektrarn. Ko smo prišli na vrh vetrnice, se nam je odprl čudovit razgled na pokrajino. Sam ogled je bil izredno zanimiv, saj smo se vsi verjetno prvič povzpeli na eno izmed vetrnic. Nekateri so imeli tudi to srečo, da so si lahko ogledali generator, ki je nameščen čisto na vrhu vetrnice.

Po tem ogledu nas je čakala nekoliko daljša pot do Eindhovna na Nizozemskem. Ker smo imeli še nekaj časa do našega novega ogleda, smo se po prihodu odpravili na sprehod po samem mestu. Seveda smo vsi najprej krenili proti nogometnemu štadionu, kjer domuje nogometno moštvo PSV Eindhoven. Po ogledu mesta smo odšli na ogled Philips Lighting Studia. Najprej smo v posebni sobi z zanimivimi svetlobnimi efekti izvedeli nekaj osnovnih stvari o razsvetljavi, nato pa so nam pokazali, kako raznovrstna je lahko uporaba svetil in kako lahko v prostorih s pravilno osvetlitvijo vplivamo na človekovo počutje. Sam ogled je bil izredno dobro organiziran in zanimiv. Prej si nismo predstavljali, kako močno lahko vpliva osvetlitev na človeka in njegovo razpoloženje. Po končanem ogledu smo se odpeljali do hotela v bližini Arnhema, kjer smo prenočili.

Peti dan je bil na vrsti ogled največjega laboratorija za visokonapetostne preizkuse družbe KEMA, ki je ena vodilnih na tem področju. Najprej smo imeli krajšo predstavitev družbe, nato pa je sledil ogled visokonapetostnega in močnostnega laboratorija. Videli smo veliko zanimivega. Na koncu so nam pripravili kosilo, nato pa smo se odpravili nazaj v Nemčijo proti hotelu v bližini Hanaua.

Po končanem ogledu smo se napotili proti hotelu v središču Nürenberga. Po slabi uri počitka smo se dobili z inženirjema, ki sta nas popoldne vodila po tovarni. Prijazno sta nam razkazala znamenitosti mesta Nürenberg. Sledila je večerja v tipični nemški gostilni. Tu smo preživeli čudovit večer ob odlični hrani in pijači, za kar se iskreno zahvaljujemo koncernu Simens. Sama večerja se je zavlekla pozno v noč.

Zadnji dan smo si ogledali še razvojni center za elektroenergetske analize podjetja SIEMENS PTD SE NC. V tem oddelku je delal tudi slovenski profesor dr. Povh. V razvojnem centru smo poslušali štiri kratka predavanja, v katerih so nam dr. Rainer Krebs, dr. Olaf Rulhe, dr. Wolfgang Gawlik in dr. Edwin Lerch predstavili glavna razvojna področja centra. Seznanili so nas o njihovih programskih paketih za simulacijo različnih pojavov in scenarijev, pretokov moči in dinamično analizo v elektroenergetskih sistemih. Veliko smo slišali tudi o predvideni širitvi UCTE sinhronega področja na Turčijo in preostale države ob Sredozemskem morju ter o združitvi z Azijskim elektroenergetskim sistemom. Center sodeluje tudi z Laboratorijem za električna omrežja in naprave na Katedri za elektroenergetske sisteme in naprave naše Fakultete. Laboratorij uporablja v pedagoške in raziskovalne namene njihova programa SINCAL in NETOMAC.

Po končani predstavitvi smo se odpravili proti Sloveniji. Na poti smo se ustavili še v Ingolstadu, kjer domuje avtomobilski koncern Audi. Tam smo si ogledali vetrovnik, v katerem preizkusijo vse njihove modele. Na koncu smo imeli še nekaj prostega časa za ogled Audijevega muzeja ter njihovih najnovejših in najprestižnejših modelov. Nato smo se odpeljali proti domu, kamor smo srečno prispeli okoli enajstih zvečer.

Strokovna ekskurzija je bila zelo zanimiva. V živo smo lahko spoznali stvari, o katerih smo se učili na fakulteti, veliko pa je bilo tudi povsem novega. Končno smo lahko videli, kako zanimivo je delo inženirjev in kakšne mogočne stvari načrtujejo in izdelujejo.

Na koncu bi se posebno lepo zahvalili našim sponzorjem, brez katerih ekskurzije ne bi mogli izpeljati. Ti so: SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana, ELES, ETRA 33 energetski transformatorji, IBE, ABB , HSE, GEN-I, KORONA, Elektro Primorska, ELEKTROSERVISI,  BORZEN organizator trga z električno energijo, IMP TEN, Nuklearna elektrarna Krško, SIQ, EIMV, ŠSFE, ŠOFE, ŠOU, ELMONT, Elektro Ljubljana, Termoelektrarna toplarna Ljubljana, C&G, Elektro Gorenjska, Philips, CCE, Noži Ravne, ELSING Inženiring, INEA, ELDATA.

Iskreno se zahvaljujemo tudi doc.dr. Gregu Bizjaku in asistentu v.p.mag. Samu Gašperiču ter vsem ostalim, ki so se potrudili, da je naša ekskurzija lepo potekala. Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za vložen čas in trud, našim sponzorjem pa za denarne prispevke. Upamo, da bo med drugim tudi ta strokovna ekskurzija pripomogla k temu, da dorastemo v prave in dobre inženirje elektroenergetike.